Kotar 1966-1967 berš i Fatima Hartmann geli ko plo dad ko FRG /migriringja/ olakere terneder penjaja thaj ple dajaja. Olakero dad avilo ko Njamco pe 1964 berš. Ki broadkasting serija kotar o " Bosforo dži ko Gibraltar" ko WDR voj vazdijas thaj prezentiringja programora pe Romani thaj Njamcisko čhib. Telal o fremo kotar o brodakasto ko WDR, voj khamela sine te sikavel i sama thaj o gindo telal save nahumano kondicije arakhena pes e Roma thaj e Sintura. Kotar o 1987 dži pe 1988 berš ažutisarda /pomožingja/ sar žurnaliska thaj aktiviska e Romane inicijativa kotar o Keln. Baši i kampanja Čačipen te ačoves, voj organiziringja koncertija te vazdel i sama pala o Romengero ačovibaskoro hakaj. Sar misal, kerdas o koncerto "Matinee derLiedersänger"ko Januaro 1989 berš, kote so giljavela sine i pindžardi giljavutni Esma Reszepova. Voj organiziringja buteder koncertora e ažutipaja kotar o WDR. E bare pindžarde artistija sar o Taraf De Haidouks thaj o Loyko prezentiringje pesko muzičko arto ko Keln.

Ko 1989 berš i Fatima Hartmann kerdas I organizacija Rom e.V. Cologne khetane e avere aktivistoncar. Deš berš voj margja pes sar avgo prezidentka kotar o Rome.V. vaš e Romengere thaj e Sintongere manušikane hakaja. I Fatima Hartmann putardas o magazino "Jekh Chib" khetane e Eli Jonuz’aja, Yvonne Küsters, Cordula Lissner, Ute Moschner thaj e Karolaja Fings. O ciljo sine te del pes than e Romenge thaj e Sintonge so ačile dživde kotar o Holocaust olengere glasora ka oven šunde. O fokuso sine pe kerde persekucije, o uštipen thaj e kerde strategije te ačovel pes dživdo. Kerela sine bučhi sar translatorka ko terapisko centro base e žertve kotar i tortura.Voj majbut dija ažutipe r Romenge thaj e Sintonge kola so sine telal i tortura thaj zorasar ispidime te pašljon nekasar.