Džanas sar nakavde amare manuša o paldipe e persekucijakere ko okupirime teritorije kotar o Nacionalno Socijalizmo telal o teroreskero režimo, e Roma so sine pangle ko logorija phenena sine peski eksperienca kotar o genocido thaj peske personalno crdipa e giljaja. Akava muzikakero barvalipe si legardo motovibaja vi ada džives, thaj si evidento vaš lokalno historično džanibe, personalno te džanas pala o paldipe thaj e maškar generacisko elementora te ačoven amare godžate ko avutno vakti.
Sar misal kotar o arto kotar adaja vrama, trin kotar akala gilja kotar olengoro orginalno regionalno konteksto, olengeri tradicionalno historija trujal i modern muzika hačarena pes teoritikane thaj muzikane si re-interpretirime kotar e profesionalno muzikantija, aba vi kotar e terne manuša, kola so doperena olen peskere kompozicijencar.
E rezultatija si notirime partiture vaš e simfonisko orkestrija, snimime e orkestreja thaj horeja, sar dživdo evidento baši amare phurengo dživdipe thaj crdipe.
I memorija pe crdipe maškar e Roma ko koncentraciono kampora thaj ki vrama kotar o Dujto Lumako maripe dživdinela trujal akala kompozicije, kola so avena kotor taro Romengere nacijakoro kulturalno barvalipe.
O autoro pe nevo muzikakoro aranžmano si o Dejan Jovanović, profesionalno Romano muzičari. E gilja si nakavde pe Romani thaj Njamcisko čhib.
Akaja trinlingvualno bučhi pe Serbisko, Romani thaj Njamcisko čhib dela jekh hor dikhibe andraldan ki historija e Romenge ki vrama kotar o Dujto Lumako Maripe-akardini trujal I prizma kotar e muzikakoro barvalipe.
O lil frdela roš pe harne cera džandi historija pala e dživdipaskere kondicije ko kampora trujal o Belgrado, thaj dokumentirinela e Romane gilja so legarena o evidento kotar o brutalno nasulipe/persekucije/.Akala potresno/traumatično/muzičhko evidentiribe nakavdas pes, ačilo dživdo beršencar palpale dži avdives-sar dživdipasko thaj memorijalno deibe godži.
Specijalno barvalipe si o detalno historijako prezentiribe kana kreirinena pes akala gilja thaj olengere konceptualno reinterpretacije trujal o vakti.Akaja muzika avela mediumo pala i kolektivno memorija thaj sikavela sar o kulturakoro barvalipe šaj te arakhel pes thaj te transformirinel pes, vi pala o baro kerdo nasulipe.
Bari važno kontribucija e barikanipaskere dokumentacijaja pala i Romani historija, savi so sine arakhli generacijencar trujal e muzikakere barvalipaja si sar forma kotar o uštipen mamuj bistaripe thaj kulturijalno memorija.
KAŠUKO ROMENGORO CRDIPE /NASULIPE
DURUTNO THAJ AVDIVESUTNO CRDIPE KOTAR O SAMUDARIPEN
KOTAR I VERA KURTIĆ
O kašuko romengero crdipe si emotivno rodipe pe historisko thaj avdivesutni marginalizacija, diskriminacija thaj phageripe pe manušikane hakaja koleja so resarena pes thaj crdena e Roma, specijalno ki Srbija. Crtindoj ramosardo kotar e personalno praktike, e oralno historije, thaj e džandipaskere analize, o lil frdela roš pe komleksno mariba thaj traume so si hor darhin trujal historijako paldipe—sar so si butivar crdimo ki rig e Romengoro genocido (Samudaripen) ki vrama kotar o Holokaust—thaj i avdivesutni socijalno ekskluzija.
Centralno than ki akaja bučhi si i rolja kotar o narativo thaj i memorija, specijalno akcenteja sar e dživdipaskere storije, specijalno e Romane džuvlengo, pomožinena te kerel pes rekonstrukcija pe identiteto, dukavdo nakavipe thaj o zuralipe mamuj e sistemosko načhachipe. O teksto dikhela koborom si važno te arakhen pes akala personalno bučha te šaj te ovel pes mamuj olengoro kosibe.
O lil dokumentirinela o dukavibaskoro deportacijako proceso kotar e Čhačherigeski Europa palpale ki Istikani Europa, deindoj ko detalura e materijalno vi emocionalno paripa so nakavde e Romane familije dži kote džana sine ko dušmaneskere socio-političko trujalipe. Akala storije frdena roš pe tematora sar so si e zorasar kerdini asimilacija, e digneteteskoro hasaribe numa vi oleskoro legaribe, o kulturalno identiteto telal e opresivno kondicije.
Trujal i kombinacija kotar o džandibaskoro konteksto thaj e zurale eksperiense/praktike/o Kašuko Romengoro crdipe si sar čhačhipaskoro memorijakero deindoj glaso e komunitetake savi butivar ačola lalori.
